Search

Nismo žrtve, temveč kreatorji!

Začnimo z nečim kar smo vsi že doživeli. Pridemo k zdravniku na sistematični pregled in dobimo v roke vprašalnik kjer nas zdravnik sprašuje o družinskih diagnozah (naše mame, očeta, babice, dedka, sestre, …). In večina nas pozna stavek, da krčne žile imamo pač v družini in je to res zoprna nadloga, ki smo jo podedovali. Poleg krčnih žil je tu še kopica drugih bolezni, katerih usoda je odvisna od naših dednih zasnov v naših genih. Krasna iztočnica, da se človek postavi v vlogo žrtve in prevzame občutek nemoči, ker je potemtakem v genih zapečatena njegova usoda.

Ampak kaj, če drži kar pravijo trenutne raziskave, ki poudarjajo, da je manj kot 10% oziroma prej 1% vseh bolezni dejansko posledica genske zasnove. Bojda obstaja le šest glavnih motenj, ki jih nadzira en sam gen, med katere spadajo cistična fibroza, hemofilija, Huntingtonova bolezen, Tay-Sachsova bolezen, dedna hemokromatoza in Marfanov sindrom. Kje pa se skriva odgovor za nastanek 90% ali več naših bolezni?


Epigenetika je področje molekularne biologije, ki preučuje spremembe v izražanju genov organizma in predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, ne da bi se pri tem moral spremeniti zapis DNK. Že slavni A.Einstein je rekel: »The field is the sole governing agency of a particle«. To pomeni, da je energetsko polje ključno za oblikovanje materije in ne toliko DNK zapis.


Poskus, ki je zamajal svet biologije je izvedel Bruce Lipton leta 1967. V laboratoriju je vzgojil 50.000 genetsko identičnih celic. Celice je razdelil v tri petrijevke, vsaka je imela (pomembno!) drugačno kulturo – okolje. Izredno zanimivo in za človeka osvobajajoče glede poskusa je to, da so se iz genetsko identičnih celic, v eni petrijevki iz celic razvile kostne celice, v drugi celice mišic in v tretji maščobne celice. Kako je to možno, če so bile genetsko identične? Lipton je s tem poskusom dokazal, da naše usode oz. usode naših celic ne določajo geni, temveč okolje.


Kaj je to tako pomembno za vsakega posameznika? Zelo! S tem vedenjem in znanjem kar naenkrat nismo več žrtve svoje usode (genov), temveč aktivni kreatorji svoje prihodnosti.

Namig kako spremeniti svoje interno okolje. Pridružite se našemu novembrskemu izzivu. Več o tem si preberi TUKAJ.