Search

Moč Posameznika

Tokrat dragi WolFloW bralci je pred vami prav poseben intervju. Zakaj? Ker je preplavljen z mladostno energijo, pogumom in vizijo mlade slovenske ekipe, ki s svojimi dejanji spreminja svet hkrati pa smo intervju oblikovali skupaj z otroki Zavoda Sole Libero. Zato vzemite si čas, ne samo preleteti podane vsebine, temveč začutite srčnost in modrost, ki vam jo ponuja Nova Generacija. In preberite intervju tudi vašim otrokom, verjetno ga bodo razumeli popolnoma drugače kot vi.


A POZOR obstaja velika verjetnost, da tudi v vas prebudi spečo moč in zavedanje, da lahko vsak od nas prispeva k svetovnim spremembam.😊


Za vse, ki še niste slišali za Treecelet naj vas osupnem s podatkom, da so od leta 2019 posadili 559.383 dreves po različnih koncih sveta in da prihajajo iz naše male Slovenije. Brata Miha in Jure se kalita v manjšem družinskem mizarskem podjetju. Odločno sta zakorakala v spremembo in preoblikovala pomen lesne industrije, tako da sta na prvo mesto postavila naravo in gozdove, šele nato izdelek.




Miha že v uvodu omenjam »mladost«, nam prosim zaupaš koliko ste povprečno stari v ekipi Treecelet?

Ekipa je stara med 24 in pa 30 let.


Od kod ideja, znanje in predvsem pogum za tako obsežen projekt? In kako so vse skupaj sprejeli v vajinem domačem okolju, glede na to, da sta naznanila dokaj revolucionarni pristop v mizarski industriji?

Ideja izvira iz mizarstva. Tam smo začeli saditi drevesa 2018, saj smo enostavno hoteli naravi vrniti več, kot porabimo za izdelavo izdelkov. Nato pa se nam je to zdelo fantastično in škoda bi bilo, če bi ostalo samo znotraj našega podjetja. Zato smo začeli iskati načine, kako sajenje dreves spraviti med ljudi. Tako je nastal projekt Treecelet. Vse skupaj je bilo sprejeto fantastično, Slovenija je bila naša odskočna deska za tujino. Seveda naš projekt ni za vse – kot povsod, je tudi pri nas tako, da se najdejo ljudje, ki jim naš način ne ustreza. Nič hudega, vsakega spodbujamo, da naj na svoj način dela dobro.


Popolnoma me je navdušil zapis na spletni strani, kjer pojasnite zakaj ste profitna organizacija in brez zadržkov, odkrito predstavite svojo podjetniško vizijo. Da bodo tudi bralci vedeli o čem govorim kopiram kratek izsek: »Za nas je nesprejemljivo, da se “delati dobro” povezuje tudi z “biti reven” in “delati zastonj”. Zelo smo prepričani v to, da si ljudje, kateri spreminjajo svet na bolje, zaslužijo pošteno in sorazmerno plačilo glede na pozitiven učinek, ki ga prinašajo naravi.«

To je tisto kar smo želeli predstaviti tudi našim otrokom, kajti vse prevečkrat smo ujeti v naučene vzorce poslovne prakse, ki jih (ne)hote predajamo naprej. Je po tvojem mnenju to pot za zdravo, novodobno podjetništvo? Družbeno koristna dela, ki so dobro nagrajena in v sožitju z okoljem?

Miha: Meni se zdi tako podjetništvo ne le zdravo, ampak nujno. Nas podjetnike dojemam kot sodobne superheroje, ki imamo moč najhitrejšega spreminjanja sveta. Ljudi, ki uspešno zdržujejo profit z dobrim delom, je treba 100% podpirati. Profit je gonilna sila razvoja današnjega sveta in če ga uporabimo za povečevanje dobrega, je to nekaj najlepšega, kar lahko storimo v današnjem sistemu.




Otroke je šokiralo dejstvo, da vsako minuto izgine iz površja Zemlje za 27 nogometnih igrišč gozda. To se nam zdi tako ogromna številka, da imam občutek, da bo že jutri naš planet ostal brez gozda. Hkrati pa se nam zdi, da je Slovenija še vedno zelo zelena dežela in je »problem s krčenjem gozda« tam daleč stran in ne vpliva na nas.


Miha: Slovenci živimo v zelo prijetnem mehurčku. Več kot polovica naše dežele je prekrita z gozdom in ne vemo, kaj pomeni življenje brez gozdov. V resnici imajo gozdovi zelo osnovno nalogo: omogočajo hrano ljudem. Gozdovi zadržujejo vlago v zemlji ter preprečujejo erozijo zemlje. Hkrati pa tudi privabljajo dež. Vse to omogoča dobre poljedeljske razmere in posledično več hrane, ki je tudi kvalitetnejša. Kjer gozdovi izginjajo, nastaja vedno večja težava z revščino in lakoto prebivalstva.


Sedaj Miha pa je čas, da povabiva k intervjuju še otroke s svojimi vprašanji 😊 (Opomba: Vprašanja so ostala v prvotni obliki, kot so bila zastavljena iz strani otroških glav)


Miha kje dobite toliko sadik, sadike gojite sami? In če drevesa lahko sadijo tudi otroci?

Drevesa vzrejamo v drevesnicah. Semena sejalne ekipe nabirajo v lokalnih gozdovih ter jih vzgojijo do primerne višine, nato pa posadijo. Prav vsak lahko posadi drevesa, tudi otroci 😊.


Koliko sadik preživi od 100 posajenih sadik?

Od 10 posajenih sadik jih statistično 9 preživi. Tiste, ki pa ne preživjo, pa posadimo s svežo sadiko.


Koliko ljudi pomaga pri Treecelet organizaciji?

V Sloveniji nas trenutno na projektu dela 9 ljudi. Tukaj skrbimo predvsem za razvoj projekta. Nato pa sodelujemo še s kar nekaj organizacijami in lokalnimi skupnostmi po svetu, ki nam pomagajo pri sajenju dreves. Mirno lahko rečemo, da s projektom vplivamo na življenja tisočih ljudi.


Kako poteka pomaganje živalim in koliko živali ste rešili?

Tukaj sodelujemo z najbolj priznanimi organizacijami za zaščito živali po svetu. V tem primeru jim finančno pomagamo opravljati njihovo delo.


Kje v Sloveniji sadite drevesa?

Drevesa sadimo po celi Sloveniji. To je odvisno od območja, ki je primeren za sajenje dreves, tako da se lokacije ves čas spreminjajo.


Ste spremenili že kakšnega krivolovca? Opomba 😊 : Tu so otroci mislili nepridiprave, ki uničujejo gozdove in s tem ogrožajo živali.

Te izkušnje osebno nimam, saj je moja naloga predvsem razvijati projekt naprej. Terensko delo pa opravljamo s pomočjo lokalnih skupnosti po svetu.


Kateri gozd na svetu je najbolj ogrožen?

Najbolj znana zgodba je sigurno zgodba Amazonskega pragozda. Dobro pa je vedeti, da to ni edina kritična točka sveta. Situacija se zaradi proizvodnje palminega olja drastično slabša recimo tudi v Indoneziji, ki jo poznamo po orangutanih.


Miha prosim, predno odgovoriš na spodnje vprašanje zaupaj našim bralcem malce več o vaši poslovni ideji 1 zapestnica = 3 drevesa.

Z nakupom zapestnice pridobimo dovolj sredstev, da financiramo 3 posajena drevesa. Ob vsaki kupljeni zapestnici pa podprete tudi razvoj našega projekta, kamor dajemo res veliko naše pozornosti in tudi sredstev. Želimo si, da projekt postane resnično velik in da prav vsak lahko prispeva. Seveda pa z nakupom omogočate tudi izdelavo samih zapestnic, ki jih delajo mlade mamice od doma, da lahko pazijo na otroke.




Kje se lahko prijaviš za izdelavo zapestnic? Iz kakšnega materiala so zapestnice in kje ga dobite?

Za izdelavo zapestnic iščemo pomoč po potrebi. Ko potrebujemo, objavimo na socialnih omrežjih. Zapestnice so narejene iz kovine ter vrvice. Želimo si, da čim prej najdemo ustrezno naravno alternativo obstoječim vrvicam, ki so trenutno sintetične. Mislim, da smo na dobri poti, saj ravno testiramo nove vrvice iz bombaža.


Kaj lahko naredimo tudi mi otroci, da bo gozd ostal in tudi živali v njem?

Najpomembnejše je, da se na tem področju izobražujete. Največ, kar lahko kot posamezniki naredimo, je, da se vzdržimo nepotrebnemu nakupovanju. To je največji okoljski problem, ki pa ga prav vsi lahko kontroliramo. Tudi zdrava prehrana je zelo pomembna – več rastlinske hrane kot pojemo namesto mesa, manjši je naš vpliv na okolje.

Sedaj se verjetno že marsikdo od bralcev sprašuje, kako lahko tudi sam prispeva k bolj zelenemu planetu. Nas je pritegnil projekt »Forest Heroes«, kjer lahko vsak izmed nas prispeva 6 dreves za manj kot 1,50€/ teden. To je manj kot ena kava v centru Ljubljane. Miha kako je to mogoče, da za samo 1,50€ pripravite celoten projekt (nakup sadik, transport, vaše delo, delo celotne ekipe, obveščanje kupcev kaj se dogaja z drevesi, ) ?

Miha: Sajenje dreves v resnici ni drago. To je bil tudi eden izmed naših glavnih »aha« momentov, ko smo s tem začeli in to je tudi eno izmed glavnih sporočil, ki ga želimo predati. Ljudem želimo povedati, da spreminjanje sveta ni rezervirano za bogataše, pač pa lahko prav vsak prispeva na svoj način. Na srečo sodelujemo z najboljšimi ljudmi s področja sajenja dreves, ki znajo aktivirati prostovoljce ter tudi vzgajati sadike v večjem številu, kar seveda drastično znižuje stroške sajenja drevesa. Za predstavo – v drevesnici v Tanzaniji, s katero sodelujemo, je naenkrat več kot milijon sadik.


Poslovna zgodba Treecelet je še veliko več kot smo uspeli ujeti v tem intervjuju. Vabljeni, da se jim pridružite na družabnih omrežjih, saj vas bo srčnost in odločnost mlade ekipe spodbudila k velikim dejanjem.


Mi smo se že »okužili« in že tuhtamo načine kako lahko prispevamo še več v zgodbo kot je zgodba Treecelet. Tako bodo tudi naši mladi »novinarji« prispevali k nakupu sadik v programu »Samo posadi drevesa«, kjer lahko namenite 15€ in posadite 10 dreves ali izberete večji znesek in seveda pomagate, da bo Treecelet še naprej razvijal svojo neverjetno zgodbo. Zgodbo, ki je pomembna tudi za vsakega od nas in naše otroke.

Za zaključek pa predajam še eno modrost, ki sem jo zasledila na Treecelet spletni strani v dobri veri, da se nas čim več podjetnikov prebudi z novimi zelenimi poslovnimi praksami.

»Verjamemo, da je podjetništvo lahko vir dobrega, in upamo, da bomo tudi druge spodbudili k razmisleku o svojih poslovnih modelih ter k prizadevanju za ustvarjalne rešitve, ki bodo svet naredile boljši kraj za naše otroke.«


Ekipca WolFloW s treecelet 😍

In "mladi novinarji" 😊