Iyanla Vanzant – »Če smo občasno srečni in večino časa nesrečni – TECIMO STRAN!«
V članku nas čaka, predstavitev karizmatične, humoristične in izredno srčna ženske s »trdo kožo«. Njena življenjska energija in lekcije, ki jih je okusila vas bodo težko pustile ravnodušnega.

Gremo na začetek. Kaj vse zmore ženska energija, smo že brali. A »Wolflow« je ravno to, vsebina Velikih posameznikov, zato nadaljujemo v tej frekvenci. Tokrat vam predstavljamo, v Sloveniji manj znano motivacijsko govorko, avtorico mnogih knjig, Tv voditeljico Iyanla Vanzant, rojeno Rhonda Eva Harris, 13. septembra 1953 v taksiju v Brooklynu. Njeno življenje je bilo definitivno prepleteno z mnogimi ovirami, morda je boljši izraz najgroznejšimi izkušnjami, kar jih človek lahko doživi. Od tega, da je kot dve letna deklica izgubila mamo, da so jo vzgajali sorodniki, med njimi se je našel tudi nekdo, ki jo je pri devetih letih posilil, da je okusila zakon z moškim, ki jo je maltretiral, da ji je umrla 30. letna hči, kar jo je tako zlomilo, da se je spopadla z depresijo in brezdomstvom. Njeno življenjsko zgodbo lahko poiščete na internetu, a tu pišemo o njeni izjemni volji in naukih, ki jih predaja.
Za lažje razumevanje Iyanla Vanzant se podajte skozi besedo »holiness« oz. svetost in njen citat »Holiness to the rescue«. Prevod besede si lahko izberete sami glede na to kako jo vi začutite oziroma poimenujete.
Pogosto duhovnost primerjamo z nečem imaginarnim, neko nad človeško močjo, nekaj kar ne moremo prijeti. Svetost Iyanla Vanzant razloži kot iskrico, ki je v vsakem od nas in ne glede na to kakšno preizkušnjo imamo vemo, da bomo dobro. A človek se v današnjem svetu, tempu in »zahtevah«, ki jim vlada dnevna rutina, lahko hitro ujame v zanko. Ko postanemo bolj prepričani o tem kaj nam ljudje rečejo, ko damo besedam večjo moč, kot temu kar nam »notranji glas«, »Bog« »Univerzum« daje, takrat izgubimo stik s to iskrico – »svetostjo«, ki gori v nas in nas bo vedno usmerjala v naše dobro. Tisti, ki ste brali knjigo Martina Kojca – Učbenik življenja, lahko »svetost« razumete tudi kot »prasila«, ki nas vodi skozi življenje.
Skok v prakso! V nadaljevanju nekaj korakov kako se povezati z našim virom v svetu, ki nas uči kaj moramo narediti in ne kako enostavno le biti.
1. Počivaj dobro, jej dobro!
Če vstanemo v ponedeljek, pojdimo spat v ponedeljek, ne v torek. Svojo notranjo moč, svetost izgubimo, ker ves čas želimo stisniti 36, celo 48 ur v 24 ur. Dan ima 24 ur in pustimo našemu telesu, da je sinhroniziran z naravnim ritmom.
O hrani je bilo že veliko napisanega in veliko še bo, zato le kratek opomnik. Naše telo je tempelj, zato jejmo dobro. V tem templju negujemo našo svetost, našo notranjo moč, le ta pa je lahko v pretoku, če ni telo »prenažrto«, prenatrpano.
2. Nehajmo se kritizirati!
Pri tem pove zelo zanimivo (verjetno nam ženskam vsem poznano) zgodbo. En dan se je tudi njej, veliki govornici, tv zvezdi, začel pojavljati celulit. Humoristično razlaga kaj vse je poskusila, tudi skozi duhovne pristope. Potem pa resno pove, da je nekega dne ravno, ko je bila zelo kritična do svojega celulita, zaslišala svoj notranji glas, ki jo je vprašal: »Iyanla bi rajši imela celulit ali svoje noge?« Seveda noge, se vse strinjamo! A kolikokrat smo obsedeni s tem kaj je narobe z nami, namesto da bi našli ljubezen in videli kaj vse je dobro v nas.
3. Smejmo se!
Tudi, če smo spiritualni, duhovno ozaveščeni to ne pomeni, da smo resni in »zategnjeni«. Tudi, če si duhovno zelo ozaveščen še ne pomeni, da se ne boš razkuril, razjezil. Pri tem Iyanla Vanzant navaja, da je bistvo, da se naučimo kako jezo primerno procesirati. In pri tem procesu naj nam pomaga smeh. Ko je najtežje, ko nam gre marsikaj narobe, takrat najdimo nekaj kar nas nasmeji. Poglejmo v svoje srce, tam najdimo moč in razlog za smeh.
4. Ne »smilimo se sami sebi«
»Zakaj jaz, zakaj spet jaz, tega nočem,…« Nič pritoževanja nad ničemer in nad nikomer. Kajti ne glede na to kdo ali kakšna situacija pride, ki nas živcira, ki je enostavno ne moremo prenašati – je tu z razlogom, ker nas želi nekaj naučiti. Če ne dojamemo te lekcije, bomo ostali v tej situaciji ali pa jo znova in znova kreirali, ponavljali in se nikamor premaknili. In zato je naslednji njen nasvet še toliko pomembnejši.
5. Gromozanska moč ODPUŠČANJA – najbolj zdravilna droga!
Poglejmo svoje zmožnosti, tako kot jih vidi Iyanla Vanzant, ki pravi, da jo svetost žene, da vidi stvari, ki jih njene oči ne vidijo, da jo svetost spodbudi v neskončne možnosti, ki ji jih ponuja univerzum. Ravno njena svetost ali kot je meni bližje naša »notranja moč«, je tista, ki nam pomaga, da presežemo vse naučene programe naših staršev, babic in dedkov ter okolja oziroma družbe v kateri bivamo. Ampak kot vedno znova ponavlja, ne zataknimo se v STRAHU, KRIVDI, JEZI IN RAZDRŽLJIVOSTI, ker s tem utišamo našo »svetost«. In ne glede na to, kako neprijetno, boleča lekcija nam je namenjena v tem življenju, potrebujemo odpustiti vsakemu, ampak res VSAKEMU in res VSAKI SITUACIJI. Vam gre tale zadnji stavek »na živce«? Ja definitivno ni lahko odpustiti, ženske včasih lažje rodimo, kot odpustimo. A ko to reče ženska, ki je v svojem življenju doživela resnično brutalne izkušnje (preberite ponovno kratek uvod njene življenjske zgodbe) besede nisi izvite iz trte.
Zgoraj omenjeni nauki niso nekaj kar še nikoli nismo slišali, a samo slišati ni dovolj, če res želimo spremembe, če si res želimo bivati v miru, ljubezni in radosti. Potrebno je začutiti in dejansko živeti v skladu s svojo svetostjo. Kajti vsi odgovori so v nas, naša »svetost« ima vse odgovore, ki jih potrebujemo. In pot do spremembe in večjega pretoka naše notranje moči je zagotovo tudi v znanju in ustvarjanju okolja, ki nas podpira v novi miselnosti. B. Lipton lepo razloži pot sprememb skozi učenje abecede. Se spomnite kolikokrat smo ponovili posamezno črko, predno smo znali brati? Enako, je v procesu sprememb navad in vzorcev. Ponavljanje, ponavljanje in utrjevanje! In ravno zato, da karizmatična gospa Iyanla Vanzant ne bo le muha enodnevnica v vaših mislih, vas v Wolflow-u vabimo, da si ogledate še njene video vsebine dostopne na Youtube kanalu - Ko jo boste enkrat videli, jo ne boste več pozabili.
Naj zaključim v njenem stilu: »Ravno ta »svetost«, ki jo nosite v sebi, vas je pripeljala do tega, da danes berete ta članek.«