Search

4. oktober svetovni dan živali

Lahko bi vam posredovali odmevne in šokantne naslove v stilu »Človeštvo od leta 1970 izbrisalo 60% živalske populacije,..« ali pa se na ta dan raje zavemo kako veliko moč nosimo v sebi in kaj lahko že danes storimo, da bo 4. oktober resnično Dan živali.

Svetovni dan živali praznujemo že vse od leta 1925, ko je Heinrich Zimmermann v Berlinu organiziral prvo praznovanje. Danes se v vsaki državi praznuje na različne načine, ne glede na narodnost, vero ali politično ideologijo. Glavni namen svetovnega dneva živali je, da se ljudje po svetu ozavešča in izobražuje o tem, kako lahko ustvarimo svet, v katerem so živali vedno prepoznane kot čuteča bitja in se v celoti spoštuje njihovo dobrobit. Svetovni dan živali je postal tudi prizorišče ekologov za razpravo o težavah, povezanih z ogroženimi vrstami.


Vrnimo se na začetek, kjer smo izpostavili posameznika - Heinricha Zimmermanna, založnika nemške revije ljubiteljev živali, "Človek in pes", ki velja za »krivca«, da danes praznujemo dogodek za ozaveščanje in izboljšanje dobrega počutja živali 4. oktobra. In če je on lahko sprožil dogodek, ki ima še zdaj močan družbeni pomen, kaj lahko stori vsak izmed nas?

V Sloveniji imamo zajetno biotsko raznovrstnost, ki je predvsem posledica prepletanja različnih vrst podnebja, geološke strukture ter velikih višinskih razlik. Čudovita novica prihaja iz vira »https://www.arso.gov.si/soer/biotska_raznovrstnost.html«, da v zadnjih 50 letih ni bila z območja Slovenije iztrebljena nobena vrsta sesalca, naselila pa sta se že nekoč iztrebljeni vrsti kot sta ris (Lynx lynx) in bober (Castor fiber).

Obstaja pa rdeči seznam ogroženih živali kamor je vključenih 45 % vrst, med drugim več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica, to je 41 vrst sesalcev.

Zagotovo vsi poznamo prikupno bodičasto kepico – rjavoprsega (Erinaceus europaeus) in beloprsega ježa (Erinaceus concolor), ki je v Sloveniji uvrščeno na seznam »Zavarovanih sesalcev, ki so domorodni na območju Republike Slovenije«. Žal le tega prepogosto najdemo na hitri asfaltni cesti, zato (in še iz več drugih dobrih razlogov) zmerno na hitrih cestah, kjer je levo in desno travnata, gozdna površina. Tudi, če se zateče na vrt ali v okolico hiše, je le redko dobrodošel. Namenite kanček pazljivosti pri košnji trave in prelaganju komposta ter se seveda (tudi zaradi vas in mnogih drugih živalskih vrst) izogibajte uporabi pesticidov. Hkrati pa mu ne ponudimo mleka, ki je zanj usodno. Rajši jim ponudite mačjo konzervo ali brikete, lahko pa jim privoščite tudi hrano za ježke.

Gotovo smo v letošnjem letu slišali za »lačne čebele«. Kranjska sivka (Apis mellifera carnica) je ena tistih neutrudnih delavk, ki skupaj s čebelarjem poskrbi, da imamo v Sloveniji okusen in zdravilen med. Zagotovo k ohranjanju te vrste lahko veliko naredimo že s preprostimi lončnicami, ki lahko krasijo naše balkone oz. okenske police. Naj naše terase obogatijo rastline kot so Baldrijan (Valeriana officinalis), Mačja meta (Nepeta sp.), Drobnjak (Allium schoenoprasum), Jesenske astre (Aster sp.), Hermelika (Sedum spectabile) in Ameriški slamnik (Echinacea purpurea). Pobrskajte po spletnih straneh in zagotovo boste našli kopico idej, katere medovite rastline bodo prave za vas.


Naše najmlajše okoljevarstvenike lahko motiviramo, da različnim živalskim vrstam pripravijo varno zavetje npr. hiško za netopirje ali pa hiško za metulje. Nekaj preprostih nasvetov lahko najdete v knjigi z naslovom Moj naravni vrt avtorja Martyna Coxa.

Seveda pa prihaja čas, ko lahko postavimo ptičjo hišico in vestno ter redno hranimo ptičke. Navadili se bodo lokacije in spomladi nas bodo razveseljevali s čudovitim žvrgolenjem.


V zadnjem času se veliko več govori o zdravi rastlinski prehrani, ki pa je seveda odločitev vsakega posameznika. A morda na svetovni dan živali le razmislimo malce tudi o tem, da bi zmanjšali uporabo živalskih produktov, kajti zapakiran zrezek na polici trgovskega centra ima za seboj zgodbo, zgodbo živega bitja s katerim si delimo naš čudoviti planet. Tule preprost recept za večerjo s katerim lahko vsaj nocoj proslavljamo svetovni dan živali 😊.

Mini krompirjeve pice

Skuhamo olupljen in na koščke narezan krompir. Ko se le ta ohladi mu dodamo začimbe po lastnem okusu (mi smo dodali česen v prahu, čebulo v prahu, origano, timijan). Po okusu tudi solite. Maso nato pretlačite – enako kot, če bi delali pire krompir, le da NE dodate masla ali mleka. Nato pripravite peki papir, pečico segrejete na 200 stopinj ter krompirjevo maso s pomočjo žlice položite na peki papir. »Krompirjevo pica testo« je pripravljeno, da nanj položite paradižnikovo omako in zelenjavo (mi smo npr. prepražili čebulo in česen ter le zavreli narezano bučko). Če želite lahko na vrhu posujete še rastlinski »sir«. Pladenj položite v pečico za 20. minut (če bi radi bolj hrustljavo, lahko pečete tudi dlje – odvisno od moči vaše pečice). Nato pa uživate v večerji👩‍🍳.





Naše hišne ljubljenčke pa danes še dodatno pocrkljamo z objemčkom ali kakšnim prigrizkom. Duh in atmosfera 4. oktobra pa naj nas okuži kar za celo leto.











Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_zavarovanih_%C5%BEivalskih_vrst_v_Sloveniji#Zavarovani_sesalci,_ki_so_domorodni_na_obmo%C4%8Dju_Republike_Slovenije